Matija Ferlin: Sad Sam Matthäus

O predstavi

Matija Ferlin po seriji uspešnih projektov s skupnim naslovom “Sad Sam”, ki so nastali v sodelovanju z dramaturgom Goranom Ferčecem, nadaljuje z odrsko raziskavo razmerja med koreografijo, besedilom, narativnostjo in performansom, tokrat z dekonstruiranjem oratorija Johanna Sebastiana Bacha Pasijon po Mateju.

Dolgoletna ideja o prenosu Bachovega Pasijona po Mateju na oder kot uprizoritev za enega performerja in en glasbeni posnetek ima velik potencial, saj skozi uprizoritveno hibridnost vzpostavlja dialog med glasbo in performativnim, plesom in gledališčem, kanonom in osebnim.

Izhodišče za predstavo je dobro znana narativna struktura pasijona, s pomočjo katere Ferlin in Ferčec razmislita o položaju subjekta uprizarjanja oziroma telesa, ki ne zmore več opravljati vseh aktivnosti tako kot nekoč in postane telo trpljenja. Kaj telo naredi, ko ne zmore več izvesti vseh nalog, ki si jih je naložilo? Kje je točka, ko omejitev postane možnost? Kaj se zgodi, ko postane ideja pomembnejša od tega, kar zmore telo?

Predstava se preko osebnih utrinkov in metafizičnega premisleka, ki je sledil težko doumljivim in bolečim izgubam v Ferlinovi družini, poglablja v tematiko smrti, trpljenja, skušnjave, mesenosti kot tudi v odnos med individualnostjo in družbo, med izdajo in odpuščanjem. S tem ustvari razvejan simbolni korpus, ki briše mejo med možnim in nemogočim, med racionalnim in intuitivnim, med izmišljenim in dejanskim. Je pobeg od banalnosti smrti in omejitev življenja, bežen vpogled onstran, v drobne pasijone in skušnjave navadnih ljudi. Posameznih narativnih linij ne povezuje le motivika smrti, ampak tudi metafizični moment v zgodbi, ki izvira iz želje, da bi pasijon, skušnjavo in celo smrt ugledali z nekega bolj celostnega vidika in ne zgolj skozi prizmo eksistencialnega materialističnega strahu pred neizbežnim.

Koreografsko telo uprizoritve se vzpostavlja skozi branje glasbene in narativne strukture Bachovega pasijona in obenem kot neodvisni element, ki s svojo odrsko logiko zaobjame vse zunanje elemente v kanonično besedilo evangelija, pri čemer pa ne posega v Bachovo strukturo in ohranja njeno celovitost.

Ustvarjalna ekipa projekta je posebno pozornost namenila uprizoritvenemu prostoru. Avtorji prostora ne razumejo kot zgolj prizorišče, temveč kot neke vrste »muzej«, kot prostor, ki hrani posebno vrsto osebnih predmetov, ki s svojo prisotnostjo »uprizarjajo« in obenem vzpostavljajo samo uprizoritev. Gre za prostor, v katerem prekipeva od artefaktov; je muzej stvari, muzej zgodb, muzej gibov, muzej glasov, muzej koreografije, muzej citatov iz prejšnjih predstav iz serije Sad Sam, v katerih odmevajo ideje trpljenja, skušnjave in odpuščanja.

Posnetki Bachove monumentalne skladbe trajajo od 150 pa vse do 220 minut, kar avtorju nudi priložnost, da se v predstavi Sad Sam Matthäus obenem loti tudi raziskave koncepta trajanja kot elementa, ki v trpljenju povezuje in zbližuje. Trajanje tako postane eden od temeljnih elementov uprizoritve in enako pomemben kot ples, besedilo, glasba oziroma prostor ter predstavlja izziv tako za Ferlina kot performerja kot tudi za gledalce, ki smo priče uprizoritve.

Sodelavci

Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin
Dramaturgija: Goran Ferčec
Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin
Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS]
Scenografija: Mauricio Ferlin
Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič
Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić
Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin
Asistentka režije: Rajna Racz
Vodja produkcije: Maja Delak
Asistentka produkcije: Sabrina Železnik
Izvršna produkcija: Silvija Stipanov
Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan
Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić
Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije.

Podpora

Produkcija: Emanat, Matija Ferlin
Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula
Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
S podporo: Zagrebačko kazalište mladih
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb

Kritike

"Kljub triurnemu trajanju je predstava na koncu prekratka, hkrati predrzno megalomanska, kontroverzno eksplicitno religiozna, pa vendar se nas že od prvega nastopa izvajalca Sad Sam Matthäus dotakne na najbolj intimni osebni ravni."
21.06.2021, Plesna scena, Izvanserijsko kazališno izkustvo, Iva Nerina Sibila

"Zamah s katerim je bila sinoči izvedena predstava Sad Sam Matthäus je presunljiv. Način, s katerim ustvarjalna ekipa pod vodstvom Matija Ferlina pristopa k dialogu med Bachovim pasijonom in odrsko gibalno partituro, izkazuje kompleksno razplastenost odrske misli in dogajanja. Glasbena raven uprizoritve tako ni zgolj zvočna podlaga, ki spremlja odrsko razvitje, temveč zavzema več fluidnih vlog. Avtonomno tvori svoj pripovedni svet, aktivno vstopa v dialog z odrskim in je hkrati agent atmosferskih poudarkov. Podobno pa je tudi z drugimi gradniki predstave - od minucioznih besedilnih skic Gorana Ferčeca, zvočne manipulacije Luke Prinčiča, do scenografskega arhiva Mauricia Ferlina. Pasijon je plodno izhodišče, ki v prvem delu temelji v tekoči odprtosti odrskega trajanja, v drugem delu pa preide v nezajezljivi katalog krajših sekvenc. Te so pogosto uokvirjene s humornimi in samoironičnimi toni, pasijonske drobce trpljenja, ki bi jih lahko poimenovali tudi 'male smrti' pa prepletajo citatonost preteklih koreografij in scenskih elementov, ter osebne okruške zgodovine, tako Bacha kot ferlinove rodbine. Ferlin kot performer 'male smrti' izvaja s posebno pozornostjo in prisotnostjo, ki navkljub občasnim občutkom spontanosti in odprtosti, temeljita v vrhunski natančnosti geste, giba, prehajanju med čustvenimi in telesnimi temperaturami, kar tvori intenzivno izkušnjo. Bach-Ferlinov pasijon je pravzaprav že vstajenje. Po 'malih smrtih' vznik radosti gledališča in umetnosti."
30.06.2021, Radio Slovenija Ars, Sad Sam Matthäus, Rok Bozovičar

Hrvaški koreograf Matija Ferlin je veliki oratorij Johanna Sebastiana Bacha prelil v navdušujočo sodobno plesno predstavo... Gre za tako poetično kot politično izjemno domiselno umetniško uprizoritev, ki kljub spoštljivi dolžini niti za trenutek ne zdrsne v dolgočasje.
11.07.2021, Der Standard, Bachs Matthäus-Passion als Solo bei den Wiener Festwochen, Helmut Ploebst

»Pasijon po Mateju« Johanna Sebastiana Bacha je monumentalno delo, ki skoraj tri ure glasbeno slavi Kristusovo trpljenje in smrt. Za to je potrebna vzdržljivost, kar dobro ve tudi hrvaški koreograf Matija Ferlin. To zvočno ozadje je uporabil v predstavi »Sad Sam Matthäus«, v kateri obravnava vprašanja minljivosti, bolečine in umiranja. V mnogih pogledih barvit in ganljiv dosežek se je v petek zvečer premierno predstavil na Dunajskih slavnostnih tednih.
10.07.2021, Salzburger Nachrichten, Ferlins "Sad Sam Matthäus" bei Wiener Festwochen akklamiert

Ferlin se v obdobju pandemije namesto k solidarnosti ozira neposredno v brezno trpljenja in tako ustvari prepričljivo, kompleksno delo o skritih družbenih, rodbinskih in osebnih ranah, ki jih nosimo v svoji notranjosti, kljub obdelavi velikih tem pa obenem razkrije presenetljivo intimne osebne spomine, s katerimi lahko bolje razumemo tragiko, ki je že od samega začetka del njegove performerske prezence.
20.07.2021, Neodvisni, Intimno srečanje v soočenju z neizbežnostjo trpljenja, Urban Belina

Nič manj nenavadno ni delo Matije Ferlina, ki bogati Wiener Festwochen, združuje preteklost in sedanjost, vrta skozi vprašanja religioznosti in tako pri gledalcu sproži vidna čustva med občudovanjem in začudenjem. "Sad Sam Matthäus" je na koncu tako paradoksalen v svoji zasnovi in formulaciji kot življenje samo.
29.07.2021, Subtext.at, Jedes Ende ist ein neuer Anfang: SAD SAM MATTHÄUS bei den Wiener Festwochen, Daiel Gilić

Matijev pasijon žalost, presenečenje, smeh, napetost, pričakovanje in čudenje drobec za drobcem vzbuja tako fragmentirano, kot njegovo besedilo raziskuje zgodovino, a publiko previdno drži na robu prepada, ki vodi v popolno katarzo. Subtilno prepoznava kompleksnost naših življenj in človeškega čustvovanja, kar zaznamuje tudi druga dela Ferlinovega opusa. Večplasten uprizoritveni jezik spretno vpenja različne odrske ravni, ki med sabo pletejo kompleksno mrežo citatnosti in asociativnih povezav, te pa skupaj ustvarijo navdušujoče uprizoritveno doživetje.
31.08.2021, Radio Študent, Teater v eter, Poetična genealogija neke rodbine, Maša Radi Buh

Gre za igro velike avtorske resnosti in zrelosti, ki ji na domačem odru tako rekoč ni para!
8.11.2021, Novi list, Uz zagrebačku premijeru predstave “Sad Sam Matthäus” izvedenoj u Zagrebačkom kazalištu mladih

Ta predstava je prava bomba kreativnosti, tri ure zelo predrznega razkošja!
8.11.2021, Jutranji list, Ferlin se bavi vlastitim doživljajem smrti, vapi za čudesnim i osluškuje tijelo i duh, Tomislav Čadež

8.11.2021, Večernji list, Čarobni Matija Ferlin morao bi češće nastupati u zagrebačkim kazalištima, Milena Zajović

Vzporednica, ki jo vlečeta Ferlin in Ferčec, je Bach - Kristus - Matija, kot lik, kot plesalec, kot izvajalec, kot avtor. In ta vzporednica vzbuja jezo, empatijo, sočutje, nežnost, prezir, posmeh, zavist in občudovanje hkrati. In mislim, da je to odgovor na Igorjevo vprašanje, zakaj je veliko tistih, ki so bili v občinstvu, padlo na kolena, tako v Zagrebu kot drugod, saj tako večplastno in pametno manipuliranje s čustvi, strahovi, upanjemi in razočaranji ni absolutno pritrdilno, vendar se lahko spopade s lastnimi pomanjkljivostmi in slepimi pegami, je zame tisto, kar ustvarja ta globok lok.
12.11.2021, HRT 3, Emisija Theatralija 22.11.2021, Igor Ružić, Una Bauer

Nagrade

Sad Sam Matthäus Matije Ferlina je ob zvočni kulisi Bachovega Pasijona po Mateju veličastna in monumentalna odrska kontemplacija, ki ob bok tragičnosti zgodovine postavi intimne spomine trpljenja in smrti, a ne pozabi na hudomušno samoironijo. S fragmentirano temporalno dramaturgijo, ki nenehno vijuga med časovnimi obdobji, se dogajanje prepleta in zapleta samo vase in spominjajoč na naravo človeškega spominjanja napenja ambiciozne asociativne loke med scenskimi pripomočki, pripovedmi in dogodki. Večplasten uprizoritveni jezik subtilno prepoznava kompleksnost naših življenj in človeškega čustvovanja ter spretno vpenja različne odrske ravni, ki med sabo pletejo kompleksno mrežo citatnosti in asociativnih povezav, da skupaj ustvarijo navdušujoče poetično in kontemplativno uprizoritveno doživetje, ki zadane srž izkušnje človeškega bivanja.
13.06.2022, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Nagrada DGKTS za najboljšo uprizoritev v minuli sezoni: Sad Sam Matthäus

Predstava Sad Sam Matthäus v produkciji zavoda Emanat in Matije Ferlina in koprodukciji Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse in Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula je prejela Nagrado hrvaškega gledališča za najboljšo predstavo v celoti na področju plesa.
24. 11. 2022, Hrvaško narodno gledališče, Nagrada hrvaškega gledališča za najboljšo predstavo v celoti na področju plesa

Matija Ferlin je prejel Nagrado hrvaškega gledališča za najboljšo moško vlogo na področju plesa v predstavi Sad Sam Matthäus.
24. 11. 2022, Hrvaško narodno gledališče, Nagrada hrvaškega gledališča za najboljšo moško vlogo na področju plesa

Predstava Sad Sam Matthäus v režiji, koreografiji in izvedbi Matije Ferlina je nedvomno presežek v smislu celostne umetnine – Gesamtkunstwerk – kakršnega ne vidimo pogosto v polju sodobnega plesa. Predstava deluje vrhunsko na domala vseh ravneh – od idejne, dramaturške in izvedbene pa vse do estetsko-vizualne. Pri tem velja poudariti, da pri vizualni odrski podobi predstave ne gre zgolj za estetski aspekt, ki bi bil sam sebi namen, ampak deluje v tesni sinergiji s snovjo predstave; je materija, ki naredi duha vidnega.
Prav sinergija zdaj že dolgoletnega sodelovanja scenografa, kostumografa in oblikovalca svetlobe je proizvedla odličen rezultat in prepričala žirijo, da podeli skupno nagrado za ta kolektivni dosežek. Mauricio Ferlin tako ustvari scenografijo, ki je le navidezno megalomanska – pravzaprav gre za neke vrste muzej oz. arhiv, kjer Ferlina preko reciklažne materialnosti naredita viden in prisoten tako osebni kot performativni spomin, saj na odru prepoznavamo dele scenografij iz prejšnjih predstav. Saši Fistriću uspe subtilno oblikovati svetlobo, ki niha med bolj intimno in zastrto atmosfero delavnice umetnika v prvem delu, preko odprte in »delovne« luči v prehodu, do spretnega niansiranja in ustvarjanja atmosfer v drugem delu. Kostumografija Matije Ferlina tokrat v predstavi sicer ni izrazita, barvita oz. bogata kakor v nekaterih njegovih drugih delih. V Matthäus-u je sama kostumografija zasnovana minimalistično, v temnih, črnih tonih, vendar pa osupne preobrazba, ki se zgodi med dvema deloma predstave. Pred našimi očmi se Matija Ferlin s pomočjo svojih performerskih, igralskih in fizičnih sposobnosti popolnoma in prepričljivo prelevi v lik – in nenazadnje k temu prispeva tudi ustrezna in premišljena kostumografija, ki preobrazbo omogoči.
25. 2. 2023, Društvo za sodobni ples Slovenije, Nagrada za celostno vizualno podobo predstave Sad Sam Matthäus (scenografija, kostumografija in oblikovanje svetlobe) - Mauricio Ferlin, Matija Ferlin, Saša Fistrić