Jan Rozman: Odpiranja
predstava, ki za svoje izhodišče jemlje fenomen spletnih memov
Tatovi podob predstavljajo: Življenja in smrti HPD-ja
Dr. HPD: O lajšanju ADHD-ja
Maja Delak: Samo za danes
navidezno počasna instantna kompozicija, kjer avtorice pogledu namerno izpostavljajo manj vidne, manj očitne materialnosti, telesnosti, stanja
Jan Rozman: Predmetenje
pogumno naslavljanje vprašanj povezanosti človeka ter okolja in grozeče antropocene ekološke katastrofe
Matija Ferlin: Staging a Play: Antigona
heterogenost drame in dramskih funkcij speljano na eno samo izvajalsko telo
Irena Tomažin Zagoričnik: Mes(t)o glasu
nadaljevanje raziskovanja odnosa med telesom, glasom in (fizičnim, intimnim, družbenim, simbolnim, duhovnim) prostorom
Jan Rozman: ƒ(being)
performance_recombinant_ ant&of_artyficial&rec &bin%%y!artifi cial((laboratory)) and=theatre//for .imagination.mutation.and=love_rur=if(what) {thefunkom.youdo _something}_else ?enabled <cggtgctgtgax>?human. omg/gmo.children{do+ somethingfractal }r.u.,crisp,r.clorofile_process#.
Luka Prinčič: Razpoke vmesnika V
potopitvena situacija v temi kinodvorane, uporaba digitalnih in odprtokodnih orodij za generiranje slike in zvoka
Tatovi podob predstavljajo: Matilda in njene žemljice
v svojem prvem samostojnem projektu bo Matilda nadaljevala z delom na vsakdanjih stvareh in odkrivala skoraj neskončne možnosti metafor, ki jih te stvari ponujajo