Maja Delak: Gina& Miovanni

1999

Maja Delak: Gina& Miovanni foto/photo: Žiga Koritnik

O predstavi

 

Oblika mojih obrvi

Ko je Mina Loy v dvajsetih letih v Parizu izdala svojo prvo zbirko pesmi, nihče ni verjel, da ta oseba resnično obstaja. Veliko let kasneje, ko so literarni kritiki z obdukcijskimi rezili analizirali njeno pozabljeno poezijo so se spraševali ali so posamezne besede v njenih delih izmišljene ali zgolj napisane v nepravilni angleški slovnici. Tako njeno življenje kot tudi njena poezija sta oblikovala nenavadi kolaž zamenjanih identitet, napak, izgubljenih prostorov ter zapletenih ugank. Ta uganka o resničnem ali neresničnem telesu, o tem kar se nahaja v notranjem gibanju misli in asociacij ter v zunanji ekspresiji gibov in komunikacije z ljudmi in svetom je vpeta tudi v plesni duo Mina in Giovanni.
Bolj kot njeno življenje v eksplozijah nadrealizma, futurizma, ameriške avantgarde ter revolucionarne Mehike, smo kompase orientacije usmerili v njeno poezijo, ki jo je sama, še preden se je na Dunaju srečala z Freudom, poimenovala »moj podzavestni arhiv«. Njena poezija je karografija različnih stanj in opisov sveta, ki jo je obkrožal, pa vendar je sestavljena iz tistih vsakdanjih in emotivnih občutij, ki so mnogokrat odprti prostori znotraj katerih lahko artikulirana razmišljanja preciznega talenta in poguma zlepimo s svojimi lastnimi stanji. V kaj se pravzaprav preobrazi naša zunanja oblika, kadar svoje največje notranje želje in emotivna stanja obrnemo v zunanji svet? Vse največje oblike naših neracionalnih notranjih želja ali čustev kot so ljubezen, želja, intuicija, zasluteni arhetipi, oboževanje ali mitologija, se v nekem realnem svetu preobrazijo v nevsakdanja stanja napake, umetnosti, igre, bolezni, histerije, ugajanja ali recimo klovnovstva. To je večna univerzalna a paradoksalno tudi intimna čustvena zgodba individuuma. 
Mina Loy je bila lepotica in pesnica. Kombinacija zunanjega in notranjega. Gledati in biti viden. Želja v zunanji in notranjii smeri.
»Ljubezen je lirika dveh teles«, je zapisala. Čisto na drugem koncu sveta, v Rusiji, pa je pesnica Marina Cvetajeva ugotovila, da je »ritem mišica in verz gibanje telesa.« Ta nenavadna povezava poezije in ekspresije telesa, je tisti gibalec, ki je sprožil obliko predstave, kjer ples pripoveduje zgodbo in kjer zgodba postaja vsakdanji vzorec o specifični in trenutni pripovedi o intimnem svetu o ženske, moškega, samoti in svetu.
Nekoč je Mina Loy na vprašanje kaj je tisto, kar ima pri sebi najraje dejala »obliko svojih obrvi«. In ta polkrožna lepota nad očmi je, kot se zdi, lahko individualna oblika opazovanja. >>>
Irena Štaudohar

 

Gina & Miovanni, poezija & ples 

(razmišljanje o plesni dramaturgiji) - odlomek
V sodobni plesni dramaturgiji zato ne obstaja en sam normativni dramaturški model, temveč različni individualni dramaturški »programi«. »Procesni« dramaturški model torej lahko uporabljamo kot metaforo s katero naprimer prikažemo kako deluje nek specifičen dramaturški »program«. Avtorica Maja Delak ter njeni soavtorji Andrea Robertti, Marko Peljhan, Irena Štaudohar in Marjan Lipičar v predstavi Ginna in Miovani naprimer uporabljajo pesniški in likovni opus avantgardne umetnice Mine Loy kot neke vrste magično banko podatkov v kateri so shranjeni silovita inteligenca, kompleksna čustvenost, ekstremna življenjska izkušnja ter psihična in fizična prezenca stvarne Mine Loy, ki pa jih avtorji ne skušajo odlikati, to je prevajati napr. pesniškega v plesni jezik, likovnega v prostorski ali biografskega v narativni, temveč zapuščino Mine Loy uporabljajo kot »programski jezik«, kot komprimirano inteligenco s pomočjo katere oblikujejo strukturne in čustvene značilnosti gibalnega, časovnega in prostorskega organizma predstave. V tem poskusu je še posebej vznemirljiva aktualizacija odnosa med poezijo in plesom, ki, upajmo, obljublja možnost redefinicije travmatskega ljubezenskega razmerja med literaturo in gledališčem. >>>
Eda Čufer 

 

Soloist

odlomek
Mina Loy (1882 – 1966) je bila ena izmed najizvirnejših pesnic svoje generacije, hkrati pa tudi ena izmed najbolj osamljenih. Resnico je izpovedovala sardonično in brezkompromisno, jezikovne strukture, ki jih je uporabljala, pa so bile po mnenju mnogih neberljive in škandalozne. Njeni nasprotniki so menili, da je nepoetična in neženstvena, njeni oboževalci pa, da je pogumna in sočutna. Neposredno in klinično je govorila o stvareh, ki so se jim druge pesnice stoletja izogibale ali jih olepševale. O spolnosti, na primer. Ni bila »ženska pesnica«. In zaradi tega so jo kaznovali.
V času, ko so ostale pesnice v suhoparnih verzih pisale o romantičnih ljubeznih, se je pero Mine Loy potapljalo v ovulacijski ciklus in merilo temperaturo vagine. Pisala je ostre satire na račun svojih ljubimcev in razkrivala travme svoje zakonske postelje. Prva izmed vseh je pisala anti-retorične pesmi o ločitvi, spolnosti, porodu, splavu in menstruaciji in sicer iz razpuščenega, fukajočega, rojevajočega in krvavečega zornega kota ženske. Zaradi takšnega zločina zoper tradicionalni neoporečni pesniški verz jo je družba izobčila ter prezirala, literarna srenja pa se je je odrekla. >>>
Roger L. Conover

 


Poezija v literaturi in ples od odrskih umetnosti se mi zdita v načinu in obliki pripovedovanja podobna. Zame je bilo zelo pomembno, da sem gibu našla že nek novi vir. Samostojno kreativno oblikovanje giba se mi namreč zdi, da je za plesalca nujno minimalno obrtno znanje. Načinov kako to delati in čisto metodoloških pristopov je razvitih ogromno in tudi to je praktično trening, ki ga plesalec lahko dobi na neštetih šolah in seminarjih. S čim pa to formo napolni, je pa za mene tisto, po čemer ločim pomembno od nepomembnega.
Maja Delak

Tako sodobni ples kot mimika imata skupno ekspresivnost v uporabi telesa skozi gib, vendar sta si kljub temu zelo različna. Mimik začne z opazovanjem vsakega giba, opazovanjem obnašanja človeka in živali, kar ga privede do kodificiranih gibov. Pride do stvaritve iluzije predmetov, prostorov in oseb. Sodobni ples se izraža s pomočjo povzetka giba, ki je osnovan na emocijah, v katerem telo najde svobodo zelo močnega izraza, ter se stopi s prostorom svojega delovanja.
Andrea Ruberti

Intervjuji z avtorji (Maja Delak, Andrea Ruberti, Marko Peljhan)

Sodelavci

Zasnova in koreografija: Maja Delak
Ustvarjalca in izvajalca: Maja Delak, Andrea Ruberti
Dramaturgija: Irena Štaudohar
Scenografija: Marko Peljhan
Konstrukcije: Marjan Lipičar
Oblikovanje luči: Marko Peljhan, Jaka Šimenc
Kostumografija: Pletilni studio Draž
Zvočna slika: Studio Microlab (Klemenčič, Zemljič, Peljhan)
Uporabljena glasba: 
Marij Kogoj: Adantino Cantabile, 
Marcel Duchamp: La Mariee… Meme, 
Alvin Curran: From a Room on the Piazza (from Songs and views of the Magic Garden)
Mojster zvoka: Damjan Delak
Fotografije: Žiga Koritnik
Oblikovanje: Špela Colja
Izvršna producentka: Marija Skodlar

Podpora

Produkcija: En-knap
Koprodukcija: Cankarjev dom, Ljubljana
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Gostovanja: Emanat

Kritike in medijski odzivi

Gina & Miovanni je koreografsko in konceptualno premišljena plesna miniatura s številnimi gibalnimi in igralskimi detajli.
Mojca Kumerdej, Delo, 29.05.1999

… Izrazita interpretacija v predstavi Gina & Miovanni, realizirana in predstavljena s strani Maje Delak in Andrea Rubertija v ironični a hkrati zabavni koreografiji, v kateri raziskujeta prehode samote, rahločutnosti in napetosti.
Valeria Ottolenghi, Gazetta di Parma, 12.07.1999

Pri Delakovi je sleherno vlakno duše in telesa prežeto z ustvarjalnim naporom; … Njeno gibanje se razpleta skozi členjene izseke, tesne razpoke, prekinitve, trenutke ravnotežja, vrtoglave kadence in razredčene atmosfere…
Marina Rossi, La Provincia Pavese, 23.05.2000

Plesni duet Delakove in Rubertija je nenavadno srečanje dveh svetov, kjer pesniško snovanje rojeva občutja, ta pa se prelivajo v svojevrstne oblike izraznega giba in celovito učinkujejo kot prefinjena verižna reakcija, Oživljanje radikalnih umetniških vsebin izpred daljnih desetletij je ob izteku tega stoletja še posebno zanimivo, aktualiziranje v mainstreamovski literarni teoriji prezrte umetniške identitete pa v opomin.
Tatjana Greif, Dnevnik, 31.05.1999

Zgodovina neke (ljubezenske) zgodbe je vpeta v prostorski okvir skrajno premišljeno in, morda prav zato, ogoljeno.
Anja Golob, Večer, 02.06.1999

Povezave

Tehnično poročilo

Pretekli dogodki

  1. , XIV Festival Internacional de Danza, Maracaibo, VE
  2. , XIV Festival Internacional de Danza, Isla Margerita, VE
  3. , PUF Festival, Pula, HR
  4. , Dnevi vina in poezije, Medana, SI
  5. , GONGFEST, Šempeter pri Gorici, SI
  6. , En-knap 10 Years, Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  7. , Vooruit Kunstcentrum, Gent, BE
  8. , Youth Creativity Festival, Ptuj, SI
  9. , Fare Festival, Pavia, IT
  10. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  11. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  12. , Aerowaves Festival, The Place Theater, London, UK
  13. , Net for Mobility of Theater, Izola, SI
  14. , Net for Mobility of Theater, Novo mesto, SI
  15. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  16. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  17. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  18. , Festival Gledos, Kranj, SI
  19. , Festival Mladi levi, Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  20. , Festival International Inteatro, Polverigi, IT
  21. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  22. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  23. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  24. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  25. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  26. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI

SLIKE

VIDEO

DOKUMENTI