O dogodku
CyPosium o cyberformansu
Cilj CyPosiuma je vzpostavitev prostora, v katerem bodo umetniki, raziskovalci in druga zainteresirana javnost sprožili diskusijo o polju cyberformansa ter spregovorili o pomembnih spletnih umetniških delih iz preteklega obdobja. Program bo zajemal devet predstavitev, uvodno predavanje in vodene diskusije. Med drugim bomo gostili tudi nekaj pionirjev online performansa, ki bodo predavali o live spletnih delih, ki so jih ustvarili v spletnih klepetalnicah v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, program pa bo vključeval tudi umetnike, ki trenutno delujejo v različnih namenskih cyberformans platformah.
Izbor prispevkov je predstavljal določen izziv, saj smo prejeli veliko število kvalitetnih predlogov. Po drugi strani pa nas je prav to utrdilo v prepričanju, da organiziramo dogodek ob pravem času. Polje cyberformansa trenutno premore znatno število pomembnih del, raziskav in kritične misli, med njegovimi ustvarjalci pa obstaja želja po izmenjavi izkušenj in širšem premisleku o samem polju.
Uvodno predavanje v CyPosium bo imela Maria Chatzichristodoulou, profesorica digitalnega performansa na Univerzi v Hullu v Veliki Britaniji in kulturna ustvarjalka. Sledili bodo trije sklopi, ki bodo vključevali po tri predstavitve, vsak od sklopov pa bomo zaključili z vodeno diskusijo, na kateri bo občinstvo lahko sodelovalo preko spleta. Med posameznimi sklopi so predvideni odmori. CyPosium se bo pričel v petek, 12. oktobra 2012, ob 16.00 uri, končan bo okoli 3.00 ure naslednjega dne.
Podrobnejši razpored dogodkov najdete na spletni strani CyPosiuma.
Vstop na CyPosium je brezplačen, dostopen pa bo preko običajne internetne povezave in spletnega brskalnika.
Več informacij na www.cyposium.net in na e-naslovu info@cyposium.net
Predstavitev prispevkov
(za življenjepise in kratke vsebine glej spodaj)
Uvod
Cyberformans? Digitalni ali spletni performans? Cyber gledališče? Ali virtualno gledališče? ...Ali vse to?: Maria Chatzichristodoulou
Sklop 1
Wirefire: zgodovina ljubezni med žicami (17-24 del): Auriea Harvey in Michaël Samyn
Od zmeraj smo avatarji, avatarji pa morajo umreti: Alan Sondheim
Več/manj kot cyber izpoved: nekaj teoretskih kratkih stikov iz cyberformansa Learn to hear through the lies of your eyes: Miljana Perić
Sklop 2
ATHEMOO in NetSeduction: Cenzura in umetnost sextinga pred pojavom mobilne telefonije: Stephen A. Schrum
HEAD SHOT! Performativne intervencije v mešanih realnostih: Joseph DeLappe
Tako daleč, a vendar tako blizu: lekcije iz telematske improvizacije: Adriene Jenik
Sklop 3
Re-Calling Home!: ActiveLayers
Ethernet Orchestra: študija primerov spletne medkulturne improvizacije: Roger Mills
Transmittance — telematski performans: Maja Delak in Luka Prinčič
Cyposium organizirajo Annie Abrahams, Christina Papagiannouli, Francesco Buonaiuto, Helen Varley Jamieson, Katarina DJ Urosevic, Martin Eisenbarth, Nathalie Fougeras, Suzon Fuks in Vicki Smith.
Življenjepisi in kratke vsebine
Cyberformans? Digitalni ali spletni performans? Cyber gledališče? Ali virtualno gledališče? … Ali vse to?
Maria Chatzichristodoulou [aka Maria X] bo imela uvodno predavanje o cyberformansu in CyPosiumu. Sledila bo diskusija. Maria je ustvarjalka v kulturi (kuratorka, performerka, producentka, piska), direktorica podiplomskih študij in predavateljica na oddelku za gledališče in performans na School of the Arts Univerze za nove medije v Hullu v Veliki Britaniji. Doktorat iz umetnosti in računalniških tehnologij je pridobila na Goldmiths University of London. Je sourednica zbornika Interfaces of Performance (Ashate, 2009) in zbornika v pripravi Intimacy Across Visceral and Digital Performance (Palgrave MacMillan), ki je posvečen festivalu in simpoziju Intimnost, ki je potekal leta 2007 v Londonu. Festival je nastal na njeno pobuo, hkrati pa ga je tudi sokurirala. Je tudi sourednica prihajajoče zbirke From Black Box to Second Life: Theatre and Performance in Virtual Worlds, ki pokriva dogajanje na okroglih mizah, ki so potekale na Univerzi v Hullu v Veliki Britaniji (Scarborough, 2011).
Kratka vsebina: Steve Dixon v uvodu v svojo knjigo Digital Performance (2007) opozarja na problematičnost tega izraza, ki izhaja iz široke uporabe obeh elementov: 'digitalno' in ' performans'. Po Dixonovem mnenju je 'digitalno' postal ohlapen in splošen pojem (...), izraz 'performans' (angleški izraz 'performance' ponuja širši nabor pomenov - izvedba, izvajanje, o.p.) pa je pridobil mnogo različnih uporab in odtenkov (...) Kljub različnim nasprotujočim si razlagam izrazov, pa smo bili v zadnjih dveh desetletjih nedvomno priča neverjetnemu razmahu performativnih praks, ki se ne odvijajo v fizičnih in neposredno dosegljivih okoljih, ampak na spletu, v namenskih platformah oziroma virtualnih okoljih in svetovih. Predavanje je zgoščen umetnostno zgodovinski pregled nastajajočega žanra digitalnega performansa (ali kakor koli želite to imenovati) s poudarkom na performativnih praksah, ki nastajajo izključno (ali predvsem) online.
Wirefire: zgodovina ljubezni med žicami (17–24 del)
Auriea Harvey in Michaël Samyn sta pričela sodelovati leta 1999. Harvey in Samyn sta se popolnoma posvetila ustvarjanju elegantnih in čustveno polnih interaktivnih okolij. Pod imenom Entropy8Zuper! sta ustvarila mnogo spletnih strani in internetnih umetniških del, na primer serijo interaktivnih ljubezenskih pisem "Skinonskinonskin", "The Godlove Museum", ki združuje ljubezen, religijo, politiko in seks, in spletno performativno okolje "Wirefire". Leta 2003 sta v Gentu v Belgiji, kjer tudi živita in delata, ustanovila neodvisni studio za razvoj računalniških iger Tale of Tales, v katerem ustvarjata video igre, kot so “The Endless Forest”, “The Graveyard” in “The Path”, ki se poigravajo z mejami žanra.
Kratka vsebina: "Wirefire" je spletni performans, ki je potekal vsak četrtek ob polnoči po belgijskem času med 8. julijem 1999 in 9. januarjem 2003. Nastal je iz želje po komunikaciji med Aurieajo in Michaëlom, ko je ona še živela v New Yorku v ZDA, on pa v Ronseu v Belgiji. Stiki preko tekstovnih sporočil so se jima zdeli preveč omejeni. Video chat preveč neposreden. Ker sta se želela sporazumevati preko kanala, ki bi presegal zgolj besedo in sliko, sta ga ustvarila sama. Zaupanje v splet in v življenje, ki se je zanju tam pričelo, ju je pripeljalo do tega, da sta to komunikacijo razkrila vsem, ki so prav tako iskali smisel ljubezni. In tako je nastal "Wirefire" – za željo, intimnost in za občinstvo.
Od zmeraj smo bili avatarji, avatarji pa morajo umreti
Alan Sondheim se je rodil v Wilkes-Barreu v Pensilvaniji, ZDA. Trenutno živi v New Yorku s svojim partnerjem Azurom Carterjem. Alan je večdisciplinarni umetnik, pisec in teoretik, performer in predavatelj. V lanskem letu je z uspehom sodeloval na rezidenci v Eyebeam Art + Technology Center v New Yorku, kjer je s številnimi sodelavci ustvarjal performanse in zvočna dela na temo bolečine in uničenja. Ustvaril je tudi serijo besedil in modelov za 3d tisk na temo 'mrtvih in ranjenih avatarjev'.
Kratka vsebina: Na virtualno je nevarno gledati kot na krasni novi svet; virtualno je bilo namreč vedno z nami. Na virtualnem je mikavno to, da predpostavlja možnost večnosti in bega od bolečine in smrti. Hkrati pa je fizični svet postal Katastrofa antropocena. Zazrti moramo biti naprej, v trdovratno naravo Realnega, in v tem vztrajati ne glede na kar koli. Sprejeti moramo lastno smrt. V tej smeri bom govoril o svojem delu v virtualnih svetovih in performansu (v sodelovanju z drugimi).
Več/manj kot cyber izpoved: nekaj teoretskih kratkih stikov iz cyberformansa Learn to hear through the lies of your eyes
Miljana Perić je pridobila doktorski naziv iz etnomuzikologije na Fakulteti za glasbo v Beogradu. Trenutno je študentka oddelka za Teorijo umetnosti in medijev na interdisciplinarnem doktorskem študiju Univerze umetnosti v Beogradu, kjer piše nalogo Kritična in analitična teorija in praksa v aktivističnem digitalnem gledališču.
Kratka vsebina: Osnovna konceptualna struktura kritičnega tekstualnega cyberformansa se spleta okoli pojmov cyber-net-izpovedi kot so:
(1) izjava umetnice o njenem delu v obliki "izpovedi",
(2) sam performans kot teatralizacija dejanja izpovedi, in
(3) vprašanja v zvezi s pogovorom (i.e. chatom) med performerji (izhajajoč iz t.i. 'e-quality' formule UpStagea: cyberaudience+cyberplayers=cyberformers), ki ga lahko gledamo, problematiziramo in o njem razpravljamo kot o elementu samo-predstavitvenega in samo-izpovednega ustvarjalnega procesa.
ATHEMOO in NetSeduction: Cenzura in umetnost sextinga pred pojavom mobilne telefonije
Dr. Stephen A. Schrum je izredni profesor na oddelku za gledališče na Univerzi Pitt-Greensburg. Kot raziskovalec se trenutno posveča temi prezence v virtualnih performansih. Režiral je virtualne prestave "The Bacchae" in "Prometheus Bound" v Second Lifeu. O tehnologiji je začel predavati leta 1993. Njegove publikacije vključujejo knjigo Theatre in Cyberspace: Issues of Teaching, Acting and Directing (urednik, 2000) ter članke "Theatre in Second Life® Holds the VR Mirror Up To Nature” v Handbook of Research on Computational Arts and Creative Informatics (2009) in “Teaching in the Virtual Theatre Classroom” v Teaching Through Multi-User Environments (2010).
Kratka vsebina: Predavanje bo posvečeno produkciji "NetSeduction", ki je bila uprizorjena na ATHEMOO leta 1996. Čeprav se je produkcija odvila v zgolj tekstovno podprtem virtualnem okolju, je pri moderatorju ATHEMOOja naletela na zgroženost in poskus cenzure zaradi morebitne razžalitve ob odkritem govoru o seksu. (To je seveda podrazumevalo vstop v to okolje in ogled predstave.) Skok v 2012, kjer uporabniki mobilnih telefonov "sextajo" in avatarji Second Lifea pristajajo na "pixel sex". Je bilo zgolj besedilo bolj nevarno od prikaza frontalnega akta? Ali se je nasprotno spremenila kultura in zmanjšala moč besedi zaradi vseprisotnosti kratkih sporočil v nenehno pišoči družbi?
HEAD SHOT! Performativne intervencije v mešanih realnostih
Joseph DeLappe je profesor na Oddelku za umetnost na Univerzi v Nevadi, kjer vodi program Digitalni mediji. Od leta 1983 dela na področju elektronskih in novih medijev, spletnega gaming performansa in elektromehanskih instalacij. DeLappe je skozi opisovanje in analizo kontekstualiziral pristop k ustvarjalnim aktivnostim v računalniških igrah in online skupnostih kot lokacijam za intervencijske performanse in/ali prostore za izvlačenje podatkov za ustvarjanje artefaktov. Raziskoval je zgodovino performativnega zastopstva v računalniških igrah in ga lociral v leto 1997, ko je pričel ustvarjati abstraktne risbe med igranjem "first person shooters" z Applovo miško, ki jo je uporabil kot orodje za risanje. Od takrat je sodeloval v številnih performansih v online shooter igrah z uporabo 'in game text chata', ki združujejo politični protest, zgodovinsko poustvarjanje in ulično gledališče.
Kratka vsebina: Joseph DeLappe bo kontekstualiziral pristop k ustvarjalnim aktivnostim v računalniških igrah kot lokacijam za intervencijske performanse in/ali prostore za izvlačenje podatkov za ustvarjanje artefaktov. Njegova predstavitev bo izpostavila nekaj njegovih nedavnih projektov, ki se ukvarjajo z aktivističnim performansom in internetnimi umetniškimi projekti. Med drugimi bo predstavil tudi "dead-in-iraq" (2006–2011), projekt iz leta 2008 "The Salt Satyagraha Online, Gandhi’s March to Dandi" v Second Lifeu, "Chatroulette: Discipline and Punish" (2011) in "Taliban Hands" (2012).
Tako daleč, a vendar tako blizu: lekcije iz telematske improvizacije
Adriene Jenik je telekomunikacijska umetnica, raziskovalka in profesorica na School of Art Univerze v Arizoni, ZDA. Njena dela, na primer "Mauve Desert: A CD-ROM Translation", "El Naftaazteca" (z Guillermom Gomezom-Peno), Desktop Theatre (z Liso Brenneis in Desktop Theater Troupe), SPECFLIC in Open_Borders (z Charleyem Tenom), zaznamuje trk med "visoko" tehnologijo in človeško željo po novih oblikah literature, kinematografije in performativnosti.
Kratka vsebina: Kako umetniki uporabljajo svojevrstne značilnosti razdalje, ko improvizirajo na daljavo (kot v telematski improvizaciji)? Kakšne iztočnice se izoblikujejo v spletnem improvizacijskem okolju? Predstavitev bo izhajala iz mojih izkušenj režije improvizacijskih performansov (Desktop Theater, SPECFLIC in Open_Borders Lounge) in bo poskušala odgovoriti na ta in podobna vprašanja. S tem bom poskušala razširiti razumevanje telematske performativne prakse in se posvetiti ne le razlikam v formi in tehniki, ampak bom predvsem poskusila osvetliti načine, na katere družbeno-politični kontekst, jezikovne razlike in spremembe časovnih pasov prispevajo h kritičnemu razmisleku o improvizaciji. Pod drobnogled bom vzela tudi široko sprejeto idejo o centralnem pomenu bližnjih teles v improvizaciji. Kljub številnim premislekom o živem telesu v povezavi s tehnološkimi protezami in kljub temu, da obstaja nek konsenz o sledovih živega telesa tudi v posredovanih oblikah, pa je v tej smeri treba še veliko narediti.
Re–Calling Home!
Liz Bryce, Cherry Truluck, Suzon Fuks in James Cunningham so ActiveLayers ustanovili marca 2008. Njihovo delo zajema site-specific spletni performans in cyberformance. Med drugim so se predstavili na Cherry Truluck’s Masters presentation (2007), na festivalu UpStage v letih 2007, 2008 in 2010 ter na Mediatised Sites Performance Festival leta 2008. Pomembnejša dela so: "The Old Hotel II" (2007), "The Old Hotel III" (2007), "Calling Home!" (projekt v treh delih, 2008, 1. del: "Getting to Know One Another", 2. del: "Staying in Touch", 3. del: "The Big Get-Together") in "Aquifer Fountain" (2010). Kot raziskovalci so sodelovali pri različnih spletnih platformah, pomembno pa so prispevali tudi k razvoju Waterwheela in njegovega Tap vmesnika.
Kratka vsebina: Štiričlanska skupina ActiveLayers bo s pomočjo Waterwheel Tap vmesnika pojasnila razvoj njihovega tridelnega projekta "Calling Home" iz leta 2008. Spregovorili bodo o njihovem sodelovanju, o izzivih, s katerimi se srečujejo, in načinih, kako jih razrešujejo, ter o tem, kako njihovo preteklo delo vpliva na proces dela, razvoj zgodbe in likov, na značilnosti posameznih delov projekta in na načine naslavljanja občinstva ter kako so se spoprijeli z uporabljenimi mediji.
Ethernet Orchestra: študija primerov spletne medkulturne improvizacije
Roger Mills je glasbenik, zvočni umetnik in pisec. Njegovo delo in raziskovanje se osredotoča na spletni glasbeni performans, zvočne instalacije in eksperimentalni radio. Za svoje delo je prejel Golden Eye Award za radijski performans "Idea of South" (Sydney), napisal je glasbo za plesno predstavo "At Swim Two Boys" skupine Earthfall iz Velike Britanije, ki je prejela nagrado Bafta, s turškim pevcem Mircanom Kayo pa je posnel album in z njim koncertiral. Trenutno piše doktorat na University of Technology v Sydneyu, kjer tudi predava o produkciji medijske umetnosti in o zvočnem in glasbenem oblikovanju.
Kratka vsebina: Prispevek obravnava dve medkulturni improvizacijski predstavi spletne glasbene skupine Ethernet Orchestra in raziskuje ustvarjalne in kognitivne izzive, s katerimi se soočajo glasbeniki med sodelovanjem na daljavo in znotraj različnih kulturnih in glasbenih tradicij. Večplastna analiza se ukvarja s strategijami, ki jih glasbeniki razvijejo med igro, med tem ko »mislijo o tem, kaj delajo, in hkrati razvijajo način, kako to delajo« (Schön, 1995). Analiza se skozi semiotični okvir osredotoča na »aurično perspektivo« (Leeuwen, 1999), reprezentacijo in medkulturno interpretacijo v improvizacijskih dialogih ter na načine, kako se ti pojmi srečajo v telematskem performansu.
Transmittance — telematski performans
Projekt Transmittance nastaja na pobudo Maje Delak in Luke Prinčiča, vendar navadno vključuje več umetnikov. Maja Delak je koreografinja in plesalka. Luka Prinčič je glasbenik, oblikovalec zvoka in medijski umetnik. Kot umetniški duo (pod imenom Wanda in Nova deViator) delujeta na področju različnih medijev (performansa, zvoka, videa, interaktivnih okolij, ki povezujejo fizično gibanje s programsko opremo (physical computing), besedil, situacij) ter raziskujeta in reflektirata sodoben način bivanja. Sodelovati sta pričela leta 2009.
Kratka vsebina: Transmittance je poizkus srečanja dveh performativnih svetov: fizičnega in telematskega. Projekt vključuje različne performerje, vizualne umetnike, glasbenike in računalniške programerje, ki se na lokaciji nadrobno posvetijo določenim vsebinam in načinom, kako jih posredovati dvoplastnemu občinstvu (online in offline), ob tem pa ustvarijo intenzivne situacije in nelinearne zgodbe. Predstavitev bo poskusila opisati osebno zgodovino t.i. posredovane umetnosti (mediated art) in ne-umetnosti, ki predstavlja referenčni okvir projekta. Dotaknila se bo tudi tematskih in metodoloških pristopov uporabljenih v projektu v kontekstu drugih umetniških online praks v živo, konkretno v kontekstu cyberformansa, vendar na tem mestu ne bo mogla zajeti vseh njegovih značilnosti.
Kritike in medijski odzivi
STA, Projekt Transmittance Delakove in Prinčiča na CyPosiumu, splet, 12.10.2012
Si.gledal, Projekt Transmittance Delakova in Prinčiča na CyPosiumu, 12.10.2012
Watter Wheel, After the Cyposium, dr. Alberto Vasques, 01.11.2012
Cyposium, Documentation (Maja Delak & Luka Prinčič)
Pretekli dogodki
- , Cyposium, www.cyposium.net
SLIKE
