Prihajajoči dogodki
O predstavi
Doma so mi tudi pravili, ge najden v štrtun kouti peč, tan san dobro prišeu. Ge pa nej, pa naj dale iden. Zaj mu pa te šteli. Eden, dva, trij, štiri. Dobru san prišeu!
Ko v prekmurskih pokrajinah na vrata tvoje hiše s štirimi koti potrka pozvačin, veš, da se v vasi pripravlja pomemben dogodek. Dve osebi, ni nujno, da ju dobro poznaš, sta sklenili splesti zakonski vozel in pozvačinova naloga je, da na njuno veliko svatbo povabi vaščanke in vaščane. Ključno, morda celo častno nalogo mora pozvačin opraviti vedro in domiselno, četudi malo nerodno.
Avtor si v svoji predstavi za izhodišče narative vzame to še živečo šego pozvačina in jo postavi ob bok lastni identiteti. Čeprav se na prvi pogled zdi, da slovenska kulturna dediščina in svoboda izražanja sodobnega individuuma nimata veliko skupnega, performans vzporednice najde prav v njunem soočenju, pri čemer se najočitneje izrisujejo v avtorjevih mnogoterih »prvič«. V njem se tkejo korenine tradicije, ob kateri je odraščal, in elementi kvirovske (nočne) kulture, ob kateri se je emancipiral. In ko pogledamo v ritualno naravo šegavih junakov slovenske folklore, ni težko podobnih vzvodov in potencialov zapaziti tudi v kvirovskih manifestacijah: tako kot nas pozvačin vabi na veliko skupinsko slavje ljubezni dveh, nas kvir vabi na skupinsko praznovanje raznolike, vsesplošne ljubezni; gre za dva izraza ljubezni in slavja, tokrat združena v avtorju samem.
Küšni me je ljubezensko pismo obstoječim in nastajajočim tradicijam avtorjevega prostora in nas v času, ki od nas kar najbolj udarno zahteva stališče, sprašuje, na čigavo svatbo bomo sedli.
V predstavi se kratkotrajno uporablja hitro utripajoče, bliskajoče svetlobne signale, ki lahko osebam s svetlobno epilepsijo oz. osebam občutljivim na svetlobo povzročijo tesnobo ali napad.
Sodelavci
Koncept in izvedba: Leon Marič
Svetovanje: Maja Delak, Nataša Živković
Spremno besedilo in zunanje oko: Benjamin Zajc
Scenografija: Tomislav Krnač
Kostumografija: Jan Brovč, Marija Marič
Glasba in oblikovanje zvoka: Maja Delak, Luka Prinčič
Uporabljena glasba: Trgaj mi rožice, ala pecula: antonym21, Matjaž Predanič: harmonika, Blaž Pavlica: background1
Uporabljeni zvoki avtoric_jev s platforme freesound.org: smallsushi, klankschap, slwbase, ravelite, moai15, fmiramar, vdmr, leonelmail, defysolipsis, sholecolitis, dibko, sebbas414
Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar
Tehnična podpora: Aljaž Zaletel
Grafično oblikovanje in ilustracija: Matic Brinc
Fotografija: Marijo Zupanov
Prevod in lektura: Katja Kosi
Izvršna produkcija: Sabrina Železnik
Organizacija: Tamara Pepelnik
Podpora
Produkcija: Emanat
Soorganizacija: Plesni teater Ljubljana
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Posebna zahvala: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Darinka Raduha, Antika Ferjan, Destilarna Pozvačin
Kritike in medijski odzivi
"...avtorju uspe na nepretenciozen in scenografsko, kostumografsko, svetlobno ter glasbeno izjemno prečiščen način izpeljati »prevoj« med identiteto avtorjevega okolja (Prekmurje) in iskanjem lastne identitete, za kar (še vedno) velja enačaj med osebnim in političnim. Osebno je politično in politično je osebno."
11.6.2024, Delo, Andreja Kopač, Ocenjujemo: Küšni me
27.6.2024, Sigledal, Jaka Bombač, Ljubezniva žalost preporoda