Matija Ferlin: Staging a Play: Antigona

Opis

V novi predstavi Staging a Play: Antigona koreograf in izvajalec Matija Ferlin nadaljuje premišljevanje koncepta solo predstav in razširjenega koncepta izvedb serije Staging a Play. Z izborom Antigone se je Ferlin odločil za pristop popolne scenske redukcije. Heterogenost likov v drami njihovih dramskih funkcij želi speljati na eno samo izvajalsko telo, pri tem pa ohraniti celovito pripoved in logiko dramskih situacij. S tem, ko Ferlin prevzame vloge vseh protagonistov in njihovih odnosov, izpostavi svoj izvajalski instrument - telo, gib in govor - nizu situacij na robu izvedbenih zmožnosti. Sceno izkorišča kot prostor za iskanje tistega neobstoječega, vsemogočnega, idealnega izvedbenega telesa, ki sočasno gradi in ruši, vzpostavlja in briše. V tem mono performansu režiser in izvajalec Matija Ferlin z iskrenim tveganjem vstopa v dekonstrukcijo konvencij drame in svojega izvajalskega habitusa z željo, da bi ustvaril koreografsko celoto izrazito rahločutne fizikalnosti in jo sopostavil govorjeni besedi.

Predstava Staging a Play: Antigona je nastala po Sofoklovi tragediji Antigona v prevodu Dona Taylorja

Don Taylor, biografija >>

Matija Ferlin: Staging a Play: Antigona (daljši zapis, Goran Ferčec) >>

Tehnično poročilo >>

Fotografije - visoka resolucija (foto: Nada Žgank) >>
Fotografije - visoka resolucija (foto: Andi Bančić) >>

Sodelavci

Koreografija in izvedba: Matija Ferlin
Dramaturgija: Goran Ferčec
Glasba: Luka Prinčič
Scenografija: Mauricio Ferlin
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Saša Fistrić
Kostumografija: Matija Ferlin
Grafično oblikovanje: Tina Ivezić, Matija Ferlin
Prevodi: Urban Belina

Podpora

Produkcija: Emanat, Matija Ferlin
koprodukcija: Mediteranski plesni center, Svetvinčenat
Partner: Bunker, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Istrsko narodno gledališče, Pulj
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Mesto Pulj, Ministrstvo za kulturo RH, Istrska županija, Fundacija Kultura nova, Ministry of Culture RS

Zahvale: Marija in Mario Ferlin, Nino Macan, Goranka Perković, Desanka Janković, Danijela Bilić Rojnić, Andi Bančić, Roberta Milevoj, Sabina Sabolović, Dalibor Ferlin, Katarina Bistrović Darvaš, Edo Kalebić, Koraljka Begović, osebje Istrskega narodnega gledališča, Andi Bančić, Arheološki muzej Istre, Združenje San(n)jam knjige u Istri in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k realizaciji tega projekta.

Kritike in medijski odzivi

Kritike

Ferlinova uprizoritev Antigone je vsekakor izzivalna interpretacija drame, ki znotraj stereotipne recepcije zarisuje točke nečesa novega, naredi velik korak za dramo, ki pa je manjši za »človeštvo« – nekatere lastne zastavke bi morda lahko izpeljala v drugo smer, se izognila katarzičnemu elementu tragedije in razbila teleologijo. Seveda pa je ta kritika mogoča le na ozadju predstave, ki je v osnovi inovativna.
26.06.2018, Kriterij.si, Preživetje teleologije, Muanis Sinanović

Modra tekočina, ki kot indic začetka brizgne kot prelita kri, bolj kot bi bila nekakšen simbol (plemenitosti?), demonstrira, da ne bomo imeli opravka z reprezentacijo, ampak bodo gledališki znaki sledili neki povsem svoji logiki. Akcije nikoli ne bodo posnemale dejanj zgodbe in se bodo pogosto celo otresle kakršnekoli pomenske konotacije, čeprav bodo ostajale neestetizirane in zvedene na enostavne funkcionalne gibe, namenjene manipulaciji s številnimi scenskimi rekviziti, ali pa bodo suspendirane, tik preden bi se razvile v neko jasno akcijo, ki bi lahko izkazovala preveliko mero narativnosti. Ta iztaknjenost iz neposrednega upovedovanja telo osvobaja, čeprav ga v smislu podvrženosti koreografskim napotkom omejuje in terja dodatno disciplino. Tako telo mora iznajti novo, lastno korelacijo s prisotno naracijo, ki se pri Ferlinu tokrat izkristalizira v nekakšni kompozicijski logiki, ki jo telo sestavlja s predmeti. To je prej likovna kot pa življenje posnemajoča logika, značilna za dramski teater. Edino telo na odru zdaj ni preprost dramski lik, ampak je nekakšen akumulacijski stroj, ki se s prostorom in njegovimi elementi tekom zgodbe na razne načine sklaplja.
28.06.2018, Kriterij.si, Anti-gona, (anti-)Ojdipova hči, Pia Brezavšček

To vztrajanje v nenehni odrski sedanjosti, ki jo je Ferlin izpostavil v enem izmed intervjujev, in nenehno vračanje v performativni trenutek tukaj in zdaj služi kot temeljno gibalo predstave, ali kot je to imenoval sam: »Ozaveščanje trenutka, ozaveščanje mene na odru, z določeno vsebino pred publiko.« Ritualnost te predstave, ki deluje v interconi med plesom in dramo, me je spomnilo prav tako na Jungovo definicijo sanj, kjer je »sanjalec hkrati igralec, prizorišče, režiser, producent, šepetalec, publika in kritik«, saj na podoben sanjski ali ritualni način deluje Ferlinovo telo, na katero s pomočjo posnete projekcije svojega glasu uprizarja temeljna stanja Antigonine tragedije.
30.06.2018, Kriterij.si, Semantična arheologija giba, Tibor Hrs Pandur

Antigona Matije Ferlina ponuja mnogo več pogledov kot samo spremljanje dramskega besedila in njegovo uprizarjanje na odru preko postavitev predmetov. Matija Ferlin je na odru kot neke vrste bog, saj ravno s premikanjem predmetov spominja na igrajočega se otroka, ki zaprt v svojem svetu ustvarja svoje svetove. Hkrati je na odru tudi kot oseba, ki naj bi preko izgovarjanja besedila utelešala vse like Antigone, a jih zaradi nikoli videne akcije izgovarjanja zares nikoli ne utelesi. Njegovo telo je na nek način skorajda nevtralno, saj ves čas pluje med različnimi liki, nikoli pa definitivno ne postane eden izmed njih. Posledično se tudi gib nikoli neposredno ne povezuje z izrečenim besedilom, zato lahko gledalstvo neobvezano bere dogajanje na odru. Morda zveni paradoksalno, a Matija Ferlin je ustvaril predstavo, kjer je besedilo (kot po navadi najmočnejše gledališko orodje) skozi glas močno prisotno in bi lahko uveljavljalo svoj narativ, vendar nad njim v Staging a Play: Antigona tokrat prevlada gib.
10.07.2017, Koridor, križišča umetnosti, Matija Ferlin: Antigona, Maša Radi

To delo je uprizoritvena poteza, ki močno tvega, zahteva radikalno koncentracijo in posvečenost, četudi je fizično najmanj eksplozivna Ferlinova uprizoritev, ki pa je, po Ferlinovih besedah, dosedaj najzahtevnejša. Staging a Play: Antigona je konceptualno in metodološko inovativno razstavljanje dramske, koreografske in igralske geste in njeno sklapljanje z nepričakovano a jasno logiko, ki prinaša močno, čustveno gledališko doživetje.
06.09.2018, Plesnascena.hr, Protiv prolaznosti, Iva Nerina Sibila

17.06.2018, Glas Istre, Matija Ferlin oživio Antigonu "otkinutim" glasom, Zoran Angeleski
28.06.2018, Kriterij.si, Izpisati performans: Antigona, Matjaž Zorec
02.07.2017, Radio Študent, (Raz)glas človeka ne omaje božjih zakonov, Ana Reberc
10.08.2018, Kriterij.si, Znakovni proizvodni stroj, Alja Lobnik
20.08.2018, Kriterij.si, Sezona 2017/18, Muanis Sinanović
20.08.2018, Kriterij.si, Sezona 2017/18, Alja Lobnik
24.08.2018, Zadarski.hr, Matija u Kazalištu lutaka izveo Antigonu
29.10.2018, Vizkultura, Dodijeljene nagrade na Izložbi hrvatskog dizajna
30.11.2018, Kriterij.si, Jasna Jasna Žmak in Goran Ferčec: Naloga dramaturga je neprestano postavljati vprašanja, Maša Radi Buh
29.1.2019, Sigledal, Vrhunci slovenskega plesa 2018, Niko Goršič
21.01.2019, Kulturistra, Društvo bez kulture i umjetnosti je barbarsko društvo, Ana Fornažar
11.03.2019, Koridor, Gibanica 2019, Živa Kadunc
04.07.2019, tportal.hr, Izazovna i emocionalno potrena Antigona Matije Ferlina pomiče granice teatra, Nina Ožegović
10.07.2019, Dialogi 5-6, Klin se s klinom zbija, ali pogled na uprizoritvene kode od znotraj, Maša Radi Buh
12.7.2019, Kulturpunkt.hr, Zajedničko održavanje utočišta umjetnosti
1.8.2019, Radio Labin, Večer u Dolcu iznad očekivanja
10.8.2020, Parada plesa, Pelzverkher 2020
9.12.2020, Neodvisni, Plesni in performativni promet na avstrijskem Koroškem, Pia Brezavšček in Alja Lobnik
6.3.2021, Teatroblog, Zsuzsa Ozsváth: DIY-tragedy