Jan Rozman: MEMEMEME

O predstavi

Kdo je ‘me’ v ‘meme’ v ‘MEMEMEME’?

MEMEMEME je bivanjski prostor asociativnega toka internetne skupnosti, trk brezkrajnega števila memov* in njihovih odmevov. Preko teles štirih performerjev, njihovih telefonov ter digitalnih asociativnih referenc videa in zvoka predstava plasti pomene gest, gibov, podob in izrazov. V partituri performativnega okolja preigrava mehaniko in se poigrava z estetiko internetnih memov. Odrske akcije se kot živ mimetičen organizem razmnožujejo in ponavljajo, variirajo ter mutirajo, v plasteh med njimi pa se razpirajo možne pomenske vrzeli, ki zrcalijo fragmentiranost sodobne komunikacije in alienacijo internetne družbe.

*Meme je vsaka ideja, ki se skozi variacijo in selekcijo, kljub svoji morebitni naključnosti ali nesmiselnosti, ponavlja in (raz)množi. Besedo meme (iz mimeme, gr., ki pomeni 'tisto, kar je posnemano') je za oznako jezika, zgodb, znanj, navad, vzorcev in vedenj, ki se prenašajo z imitacijo – nekakšen kulturni ekvivalent genu – prvi uporabil biolog Richard Dawkins. V digitalni dobi so zaradi vsesplošne uporabe spleta najbolj razširjeni in poznani internetni memi.

INTERNET JE ODER IN LJUDJE ZGOLJ MEMI - esej Varje Hrvatin >>

Tehnično poročilo >>

Sodelavci

Koncept, režija in koreografija: Jan Rozman (janrozman.net )
Izvajalci: Peter Frankl, Kaja Janjić, Julija Pečnikar, Daniel Petković
Dramaturgija: Varja Hrvatin
Zvok in video: Vid Merlak
Kostumografija: Tanja Pađan (Kiss The Future)
Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar
Scenografsko svetovanje: Dan Pikalo
Grafično oblikovanje: Matija Medved
Video dokumentacija: Hana Vodeb
Foto dokumentacija: Nada Žgank
Izvršna produkcija: Sabina Potočki

Življenjepisi sodelavcev >>

Podpora

Produkcija: Emanat
Partner: Bunker / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Mediteranski plesni center, Svetvinčenat
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS
V sodelovanju: CoFestival 2019, Ljubljana

Medijski odzivi

Kritike

Predstavi uspe vzpostaviti oder kot prostor sui generis in prav skozi ta prostor uprizoriti odtujenost družbenih omrežij. Ne trudi se, da bi nekaj artikulirala diskurzivno in s tem zadevo ovila, jo ublažila, naslednji udarec naredila manj boleč in s tem sprejemljivejši. Ne skriva histeričnosti danega položaja. Čeprav je plesna, je bolj kot delo udov pomembno delo obraza. Soočenega s kamero telefona, projicirano na platno na robu odra. To se zdi odlična ideja; s podvojitvijo dogajalnega prostora se kot samostojen prostor odcepi tudi sam oder... Groteskni, histerični obrazi plesalk in plesalcev, namenjeni pogledu kamere na odru kot nečem diskretnem, projicirani na platno, potujijo domnevno zasebnost prostorov, v katerih se lansiramo na splet, s tem pa poudarijo grotesknost ravnanja, v katerega nas sili stalna opazovanost. Oder, to najočitnejše civilizacijsko mesto opazovanosti, postane prostor intime, v katerega lahko zdaj voajersko gledamo, novo očitno mesto opazovanosti pa postane platno/ekran.
27.11.2019, Kriterij.si, Sovražiš ponedeljke, ne kapitalizma, Muanis Sinanović

Ta ideja še močneje prodre do nas v zaključnem delu, ko vsi štirje performerji raztrgajo platno in pričnejo vanj ovijati svoje glave, da na koncu ne vidijo ničesar, publika pa tudi ne vidi njihovih obrazov, kar jim daje neko anonimnost, še bolj pa do izraza pride resnična osamljenost, saj se ne zmorejo zanašati na ostale, in celo na svoje čute ne več. Tako se v samotnem svetu na odru nekako poiščejo, se primejo za roke in se pretvarjajo, da jim nek neznan dotik in občutek bližine zgolj nekoga daje uteho. S tem Memememe postane relavanten, prikupen in aktualen prikaz nekaterih težav skupnosti/družbe, ki jo na prikazan način najintenzivnejše doživlja mlajša generacija, zadeva pa vse nas.
29.11.2019, Koridor - križišča umetnosti, Memememe, Živa Kadunc

»So memi naš modus operandi? So memi vrhunec ustvarjalnosti naših generacij? So memi naš upor? Ali so memi izraz našega egoističnega ukvarjanja s samimi sabo? Ali so memi kod komunikacije naše generacije? Tudi Jan Rozman se ne ukvarja s tem (preveč). In (hvalabogu) ne moralizira. On preprosto posnema. Izbere mimezis kot glavno gonilo/metodo in naredi predstavo, v kateri se pol občinstva pod 35 na glas smeji, druga polovica pa se sprašuje, kaj pravzaprav gledajo in kje je poanta. In kaj pomeni HALP. (…) Skupina, ki se na odru gosti s posnemanjem sodobnega metafizičnega nihilizma, začinjenega s samopomilovanjem, ki se izraža v »današnji internetni kulturi«, kjer hkrati cinično-kritično vrednotimo vsakdanjost, si lajšamo anksioznost z gledanjem posnetkov Kardashianov in slavimo carpe diem način življenja – YOLO. YOLO si reče tudi predstava in mastno napita občinstvo s skoraj že pozabljenimi viralnimi hiti od Anžeja Dežana do Kineskih narodnjakov.«
December 2019, Kriterij.si, Memememe mememe meme me m e, Klara Drnovšek Solina

"Plesalci v Memememe nazorno prikažejo vse stopnje novega samoprodukcijskega procesa. Posamezniki pred telefonsko kamero igrajo vnaprej izbrane vloge, se opazujejo na zaslonih, vživljajo v pogled opazovalca in se sproti prilagajajo odzivom. Na spletnih družabnih omrežjih se zato oblikujejo in ponavljajo podobe, ki so najbolj všeč drugim. Vase zaljubljeni Narcis, ki se je nekoč utopil med občudovanjem lastne podobe v vodnem odsevu, bi zato na spletu najbrž utonil v neskončni povratni zanki všečkov in komentarjev – človeških ali strojnih."
December 2019, Kriterij.si, Narcis v morju všečkov, Lenart J. Kučić

"Milenijska generacija je nemara prva, ki ima programje vtkano v svoje sinapse, zato je dobro in prav, da o tem kaj pove. Nemara tudi »boomerjem«, ki še vedno mislijo, da so si mladi za svoje motnje pozornosti, narcisistične tendence in novodobno svetobolje krivi sami in da se da računalnike in telefone preprosto izklopiti."
3.12.2019, Neodvisni, Ples Milenijcev, Pia Brezavšček

"Vezivo uprizoritve je tako spoj neštetih vizualnih, popkultumih in glasbenih referenc pa vse do miksa domačih in tujih popularnih šlagerjev, ki že od začetka preverjajo našo seznanjenost z goro referenc, ki jih je dobro poznati, da veljamo za memovsko pismene."
2.12.2019, Dnevnik, Jaz, središče mojega sveta, Maša Radi Buh

»Pred belim projekcijskim platnom in na belem plesnem podu na stojalih za mikrofone stojijo štirje pametni telefoni. Vsak pošilja sliko na svoj del platna. Ko pade plesni beat, na oder prikoraka četverica performerjev s pretiranimi nasmehi. It’s showtime! Povodenj popularnih plesnih štanc zgodnjih devetdesetih, evergreenov in R&B monstrumov odnese plesalce v kolektivno drvenje, gruvanje, žuranje. V njem vsak po svoje posnema gibe drugih, ponavlja malo prej izvedene gibe, šarmantno pogleduje v kamero, s pogledom čekira soplesalce. Nasmehi se nalimajo in odlimajo z obrazov. Na platnu črke v fontu internetnih memov zapovedujejo mantro uživanja: You Only Live Once!« 21.2.2020, Radio Študent, Kje je moj jaz?, Samo Oleami

5.12.2019, Parada plesa, Humorna nota Jana Rozmana, Daliborka Podboj
December 2019, Kriterij.si,»Sem pojem, sem koncept, sem dejavnost, sem živa fraza«, Tinkara Plos
24.12.2019, Delo, Oder in svet v katerem živimo, Pregled 2019, Nekaj gledaliških utrinkov letošnjega leta

Napovedi

15.11.2019, Mladina, Jan Rozman: MEMEMEME, Izak Košir
21.11.2019, STA, Jan Rozman nocoj s premiero plesne predstave MEMEMEME
21.11.2019, STAmisli, Jan Rozman nocoj s premiero plesne predstave MEMEMEME
21.11.2019, Dnevnik, CoFestival: Neskončna anticipacija prihodnosti, Maja Šučur
21.11.2019, SiGledal
21.11.2019, Radio Študent, Me?, Samo Oleami
21.11.2019, MMC, MEMEMEME: Plesati z estetiko internetnih memov
5.9.2020, Delo, Namiga prireditev: MEMEMEME in Zavrti tigra
21.9.2020, STA, V treh dneh ponovitve predstav treh generacij uveljavljenih koreografov
21.9.2020, RTV SLO.SI, Medgeneracijsko soočenje različnih koreografskih pristopov - v treh korakih
28.6.2021, MMC RTV SLO, Umetnost, znanost, izobraževanje: Kulturni bazar tokrat z več kot 40 dogodki
23.6.2021, Sigledal, Kulturni bazar 2021

Nagrade in pohvale

S predstavo MEMEMEME sodobni ples neposredno vstopi v kontekst življenja mladih in plastično razpre vprašanje, kako vsakdanja tehnologija sooblikuje naš svet. Odrsko realnost oblikuje kot neločljiv spoj prisotnih teles in njihove komunikacije v virtualnih omrežjih. Dogajanje odraža lucidno navezavo na viralnost idej, podob in vzorcev (širjenje internetnih memov), pa tudi egocentrično in opazova(l)no naravnanost (»me«: jaz) te dinamike. A ponudi tudi širši plan: reproducira govorico digitalnega povezovanja, ko gib, posredovane podobe, glasbeni miks in tekstualne fragmente požene v frenetično nasičenost, ter zariše alternativo, v kateri prav plesno mišljenje skozi zaznavanje telesa/sebe in prostora postane medij upočasnitve, iskanja drugačne senzibilnosti ter uglaševanja z drugimi. - Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

23.7.2021, Priznanje Zlata paličica - uvrstitev v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica