Tatovi podob predstavljajo: Mad Jakale v filmu, ki ga nismo videli

2023

Tatovi podob predstavljajo: Mad Jakale v filmu, ki ga nismo videli / Image Snatchers present: Mad Jakale In A Film We Haven't Seen Foto / Photo: Nada Žgank

O predstavi

Redni, modularni, presenetljivi, nikoli isti in predvsem umetniško-družabni večer Tatovi podob so v različnih oblikah sodelovanja vzpostavile_i sodelavke_ci skupine The Feminalz. V procesu dela, ki ga je skupina začela razvijati leta 2013, avtorice_ji z večerom tehnoburleske kontinuirano razvijajo nove umetniške prispevke, komentarje in sporočila, s katerimi neposredno nagovarjajo občinstvo. S serijo Tatovi podob predstavljajo članice_i skupine podrobneje pogledajo v enega od tehnoburlesknih likov. Po Urški Vohar (Matilda in njene žemljice, 2017) in Loupu Abramoviciju (Življenje in smrti H.P.D-ja, 2019) je čas za Mad Jakale.

Lahko jokamo, ker nas jesen razžalosti, ali pa morbidno lebdimo nad dejstvom, da nas ubija svet, ki je v nasprotju z ekofeminističnmi okoljevarstvenimi načeli, ne išče zavezanosti k egalitarni družbi in pacifizmu ter mistiki. Lahko vztrajno tekmujemo za več pozornosti in prikazujemo še več moči ali pa odprto debatiramo o naši priviligiranosti. Lahko naredimo novo predstavo in ob tem uživamo. Seveda, saj če se radi zabavate in mi radi zabavamo, bi se lahko zabavali skupaj. In če uživate, ko mi uživamo, bi lahko uživali skupaj. In če se zamislimo, lahko razumemo, da je to mogoče.

Sodelavci

Koncept, režija, koreografija: Maja Delak (Mad Jakale)
Soavtorstvo in izvedba: Loup Abramovici (H.P.D.), Maja Delak (Mad Jakale), Leon Marič (GlitterAid), Daniel Petković (Dee Dee Void), Bela Pikalo (Belinda) / Veronika Valdés (Pendehita de Havana), Jan Rozman (Musée-Cunt), Metod Zupan (Gospod Magdalenca), Nataša Živković (Tristan Bargeld)
Glasba, video in avdio izvedba: Luka Prinčič (Crucial Pink)
Svetovanje in vizualna kontekstualizacija: Maja Smrekar
Scenografija: Aljaž Rudolf, Deja Vrbnjak
Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the Future
Oblikovanje maske in frizur: Tina Prpar
Video montaža: Zlata Ziborova, Luka Prinčič
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Fotografija: Nada Žgank
Prevodi: Katja Kosi
Izvršna produkcija: Sabrina Železnik, Maja Delak
Organizacijska podpora: Tamara Pepelnik
Posebna zahvala: Mojca Dimec, Anja Novak, Maša Radi Buh, Maja Šorli, Lana Zdravković (Rebellious Controversy)

Podpora

Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Center urbane kulture Kino Šiška
V sodelovanju: Bunker / Stara mestna Elektrarna - Elektro Ljubljana
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo
Posebna zahvala: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana

Kritike

V predstavi, ki smo jo videle, smo si lahko ogledale film, ki ga po naslovu sodeč nismo – pa se vendar odvija pred našimi očmi. Z obilico humorja, bleščečega pompa in nalezljivih ritmov so nam postregle z zabavnimi prizori, ki pa so nas povedli v globlji razmislek o aktualni družbenopolitični klimi.
4.1.2024, Radio Študent, Mad Jakale in film, ki se odvija pred našimi očmi, Nastja Virk

Vendar se predstava z doslednim udejanjanjem kabaretske "logike" (brezšivnega in nenehno brnečega prepletanja različnih točk in gibalnih ter ilustrativnih prizorov v več scenskih planih) izogne dogmatični "problematizaciji" teh problematik in namesto tega ostane v modusu zastavljanja (ne predstavljanja). Ostane pri ekspresiji nekega aspekta duha našega časa, ki jo razvija in plasti skozi serijo prizorov, v katerih komentira določene stereotipne podobe dominantno moškega družbenega sistema, začenši s številnimi refrerencami na metaforiko ženske in moškega kot idealnih parov nasprotij: zaobljenega in faličnega, prejemajočega in dajajočega, vsebnika in vsebine, skrbnice in pridobitelja.
4.1.2024, Sigledal, Paradoks identitete, Jaka Bombač

Prizori, ki so kritični in direktno, večinoma ironično, naslavljajo trenutne družbene situacije, tako stalno vzpostavljajo misel, tarče, v katere strelja predstava, pa se med seboj ne povežejo, nasprotno: včasih se tarče odbijajo druga od druge. Tako se mešata osnovna principa burleske in predstave: nizanje mnogih, razpršenih idej in razvijanje misli. V tem se odpira prostor razmišljanja o tem, kako predstave (in burleske) sploh gledamo, kako močna je naša potreba po tem, da bi pomen, misel prepoznali, in kako dolgo smo pripravljeni vztrajati pri tem, preden se prepustimo fragmentarnosti fragmentarnih izjav o svetu, v katerem živimo. Predstava tako, podobno kot velja za Tatove podob, na trenutke učinkuje nelagodno, preigrava naša pričakovanja, sisteme zaznave, ko nas napotuje k in oddaljuje od enoznačnega odgovora, o čem predstava govori. Ker lahko burleska govori širše od predstave, ker ne zasleduje ene misli, temveč zaporedno sledi več različnim. To je val, ki preplavi okvir: predstavapubliki ne ugaja, četudi ji je všeč. Morda pa ji je všeč prav zaradi tega.
15.5.2024, Neodvisni, Tehnospomin predstave, Nik Žnidaršič

Medijski odzivi

7.12.2023, Mladina, Pozor kultura
8.12.2023, RTV Slo, Kultura, Nova izdaja Tatovi podob v Kinu Šiška
9.12.2023, Radio Študent, Kam pa kam?

 

 

Pretekli dogodki

  1. , Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, SI
  2. , Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, SI
  3. , Dvorana Komuna, Kino Šiška, Ljubljana, SI
  4. , Dvorana Komuna, Kino Šiška, Ljubljana, SI
  5. , Dvorana Komuna, Kino Šiška, Ljubljana, SI
  6. , Dvorana Komuna, Kino Šiška, Ljubljana, SI

SLIKE

VIDEO