Kaj je učna ura sodobnega plesa?

• Orodje za spoznavanje z idejo, prakso in postopki plesne umetnosti.
• Modularna, večmedijska, informativna, humorna, doživljajska in participativna dejavnost.
• Novost na področju izobraževalnih vsebin, ki se lahko postopoma dejavno vključuje v druge vsebine in postopke poučevanja.

Oblika plesne učne ure je zastavljena kot zbir plesnih vsebin različnega obsega za različne priložnosti in prostore. Oblike predstavljanja združujejo praktični in teoretični prikaz sodobnega plesa v obliki »orodij za njegovo uporabo«.

Kje se bo učna ura sodobnega plesa izvajala?

Plesna učna ura se prilagodi raznolikim situacijam in oblikam pouka (ura kulturne vzgoje, kulturni dan, obvezne ali poljubne izbirne vsebine) ter prostorom, kjer lahko poteka (šolska telovadnica, učilnica, manjši oder, velik oder, šolska avla, lokalni oder, Plesni teater Ljubljana, Stara mestna elektrarna Elektro Ljubljana, Lutkovno gledališče Ljubljana ...).

Komu je učna ura namenjena?

Najbolj enostaven odgovor bi bil, da vsakomur.  Predstavitveni dokument je oblikovan tako, da je sestavljen iz vsebin, ki se nanašajo na sodobni ples kot umetniški fenomen 20. stoletja in zamišljen kot škatla orodij za spoznavanje s sodobnoplesno umetnostjo.

Cilji projekta učna ura sodobnega plesa so:

• osnovanje trajnega sodelovanja med strokovnjaki s področja plesne umetnosti in vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki bi sodobni ples povezali z drugimi izobraževalnimi vsebinami.
• Osnovanje večplastnega projekta, ki bi se v različnih oblikah lahko prilagodil raznolikim situacijam in oblikam pouka (ura kulturne vzgoje, kulturni dan, obvezne ali poljubne izbirne vsebine).
• Dejavno vplivanje in plemenitenje obstoječih vzgojno-izobraževalnih vsebin in pridobivanje novih znanj preko izkustvene razsežnosti.
• Predstavitev in spoznavanje sodobnega plesa kot umetniške zvrsti.

Vsebine plesne učne ure se lahko neposredno navezujejo tako na ples kot umetniško zvrst kot na vsebine iz šolskega okolja (v navezavi na teme iz drugih predmetov) in kot humorna in didaktično podana kritika popularne kulture, ki bi bila dosežena preko ogleda in primerjave med popularnimi in umetniškimi vsebinami. Tovrstni zastavek je ravno na področju tako splošne pojavne oblike, kakršna je ples, še posebej dobrodošel za analizo, saj je večinoma ves čas vpet v obe smeri; tako na področje popularne kot alternativne kulture. Ples je tudi področje, ki kot neverbalna oblika delovanja ponuja večjo primerljivost in vpetost slovenskega v mednarodni kontekst plesne scene, kar za vsa področja umetnosti (v prvi vrsti zaradi jezikovne omejitve) ne moremo trditi. V ta namen je cilj plesne učne ure doseči višji nivo razumevanja in kritične refleksije ne zgolj plesa kot medija, temveč splošno razširjenih družbenih norm in obrazcev, ki preko plesa postanejo vidni in otipljivi. Tudi zato, ker bo v jedru procesa implementacije plesne učne ure velik poudarek na praktičnem izvajanju delavnic in participaciji udeležencev.

Posredni učinki plesne učne ure se navezujejo na celostno ozaveščanje telesa mladih ljudi, ki postajajo zaradi čedalje večje uporabe tehnologije zgolj »privesek« h glavi. Mladi ljudje za svoj razvoj nujno potrebujejo celostnost, ki je ob nesodelovanju telesa ne morejo pridobiti. Kompetence, ki bi jih z vključevanjem gibanja pridobili, bi posredno vplivale tudi na razmah razumevanja pri ostalih šolskih predmetih, kar dokazujejo izkušnje plesne pedagoginje Susan Griss iz New Yorka, ki se z vnašanjem plesne pedagogike v učni proces ukvarja že preko 20 let (knjiga: Minds in Motion). Po drugi strani gre za spodbujanje ustvarjalnosti in za kreiranje edukativnega formata, ki bi na na neposreden način nagovarjal mlade in jih spodbujal k razmišljanju, raziskovanju ter aktivnem in odgovornem ravnanju. Že Picasso je dejal, da ptičjega petja sicer ne razume, a da mu je všeč.

Več materialov o projektu: tukaj

ZA VEČ INFORMACIJ PIŠITE NA

info@emanat.si

Projekt so pripravile:  Maja Delak, Nina Meško, Petra Pikalo in Andreja Kopač
Produkcija: Emanat
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS