Post-maturantsko srečanje 2009

O PREDSTAVI

Poleg že tradicionalne prireditve Pred-premiera, ki je namenjena predstavitvi maturantov Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (SVŠGL) – smer sodobni ples, ki bo letos potekala prvič v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljlana in na gostovanju v Delavskem domu Trbovlje, bo Zavod Emanat v soprodukciji s Plesnim Teatrom Ljubljana letos prvič predstavil večer bivših dijakov SVŠGL. K sodelovanju smo pozvali šest generacij maturantov, ki so zaključili šolanje med leti 2003-2008. Večer z naslovom P.M.S. (Post-maturantsko srečanje) je bil zamišljen kot platforma za predstavitev umetniškega razvoja in dosežkov tistih, ki so po zaključeni srednji šoli nadaljevali študij sodobnega plesa doma in v tujini. Gre za pilotski projekt, ki v letu 2009 žal finančno ni bil podprt s strani glavnega sofinancerja Mestne občine Ljubljana, zato smo prvotno zastavljen koncept nekoliko prilagodili in se odločili za javno predstavitev krajših koreografij petih bivših dijakinj SVŠGL, v večer pa smo vključili tudi plesni solo dijaka, ki trenutno obiskuje tretji letnik SVŠGL.

Večer P.M.S. bo predstavljen v okviru projekta DANCELAB (raziskovanje, eksperiment) - plesni laboratorij v polju sodobnih scenskih umetnosti. Projekt so zasnovali v PTL leta 2000 z namenom, da omogoči plesalcem mlajše generacije prostor za eksperimentiranje, raziskovanje, učenje, tveganje, opazovanje in dialog.

PROGRAM VEČERA

Sam o sebi s seboj
Plesni performans

Koncept: Jan Rozman, Saša Lončar
Koreografija in mentorstvo: Saša Lončar
Nastopajoča: Jan Rozman, Drejc Pogačnik
Glasba: Drejc Pogačnik, Dejan Osterman
Kostumografija: Tina Pavlin
Svetovalec: Matej Kejžar
Oblikovanje luči: Urška Vohar
Fotografija: Aljoša Korenčan, Matija Lukić

Ideja se je porodila preko spoznavanja različnih reakcij na isto situacijo in odkrivanju različnih identitet v Janu Rozmanu.Izhodišče za predstavo je multipla osebnost, za katero je značilen razcep znotraj osebnosti, ki vodi v različne identitete. Ali je to motnja?In kdo je tisti, ki lahko poda diagnozo o tovrstnem psihičnem stanju. Kje je meja sprejemljivega za družbo in posameznika? V predstavo je poleg Jana kot avtor glasbe vključen tudi Drejc Pogačnik. Predstava govori o dopuščanju, razkrivanju in sprejemanju treh različnih identitet: ĐANKO – na prvi pogled smešen, razvajen otrok, moški iz periferije z bogato domišljijo, predrzen v obvladljivih in varnih situacijah. JANIK – poetičen moški z močnim ženskim principom. V svoji sigurnosti deluje vzvišeno in vedno najde pravi argument za svojo domišljavost. Zateka se v introvertiranost, skozi katero izvablja svojo poezijo. JACK – izkušen moški, avanturist, nenehno potrebuje nove izzive. Svet zaznava surovo in realno. Vprašanje je, kdaj se zgodi preskok v drugo ali tretjo identiteto in zakaj.

Jan Rozman (1991) je začel plesati kot štiriletni otrok v okviru Kulturnega društva Qulenium. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, Umetniška gimnazija, oddelek za sodobni ples, kjer trenutno obiskuje tretji letnik. Izobraževal se je pri številnih priznanih plesalcih, koreografih in pedagogih, večino plesne poti pa je ustvarjal v okviru Kulturnega društva Qulenium, pod mentorstvom Saše Lončar. Ustvaril je veliko avtorskih plesov. S solom »Herrđanko« je osvojil 1. mesto na Opusu 1 – plesna miniatura 2006 (državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev) in bil leta 2008 izbran za »Ukrep« - festival plesnih perspektiv v Plesnem Teatru Ljubljana. Šolanje namerava nadaljevati v tujini na plesni akademiji ter nato ustvarjati kot svobodni umetnik na domači in tuji plesno-gledališki sceni.

ODMOR

Tuba, ulica in balon

Koncept in koreografija: Ajda Tomazin
Nastopata: Ajda Tomazin, Rožle Kadunc (tuba)

Kaj se zgodi, ko se na istem odru srečata glasbenik in plesalka. Kakšen odnos je med njima, gre za prilagoditev? Podreditev? Združitev? Gledalcu želiva predstaviti drugačen aspekt povezovanja plesa in glasbe. Ne gre za glasbo kot spremljavo gibanja ali obratno: gibanje za spremljavo glasbi. Živa glasba omogoča živi prikaz kolaboracije med medijem telesa in medijem inštrumenta. Želiva poudariti pomembnost umetnosti - ta nas obdaja vsakodnevno, pa tudi če samo za trenutek, ko gremo po ulici in slišimo nekaj not uličnih glasbenikov.

Ajda Tomazin (1986) je leta 2005 maturirala na SVŠGL, umetniški gimnaziji, smer sodobni ples. Študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana. Zaključuje zadnji letnik. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, keramiko, kostumografijo. Na plesnem področju deluje kot pedagoginja sodobnega plesa. Plesno se izobražuje in izpopolnjuje na klasih in plesnih seminarjih. Rožle Kadunc je leta 2004 zaključil Srednjo vzgojiteljsko šolo Ljubljana. 2005 je nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana, inštrument tuba. Je redni član pihalnega orkestra mestne občine Kranj.

upoČASnimo

Koncept, koreografija in ples: Marcela Horvat

Premikajoči se pesek polzi med vmesnim časom vdiha. Ignorira mimoidoče misli, ki se želijo osvoboditi. Želijo se odseliti na svoje in se prepričati o obstoju notranjega sveta, a jim to onemogočajo že vnaprej postavljena merila mravljišča. Se lebdeče misli lahko izvijejo iz utesnjenega objema štoparice življenja?Lahko, če se pravočasno prepustimo...

Marcela Horvat (1988) je zaključila SVŠGL – umetniško gimnazijo, smer sodobni ples leta 2007. Je študentka 2. letnika Naravoslovno-tehnične fakultete v Ljubljani, oddelek za Oblikovanje tekstilij in oblačil. Pleše v Kranju pri Viti Osojnik (sodobni ples) in se udeležuje različnih plesnih delavnic in seminarjev.

''I took myself'' (''Vzela sem sebe'')

Koncept, koreografija in ples: Evin Hadžialjević

''I took myself'' (''Vzela sem sebe'') - kot idejo, stimulus in pogon za nastanek avto-portreta. Solo je strnjen povzetek lastnega videnja sebe kot plesalke in koreografinje, predvsem pa kot osebe. Prvič in edinkrat je bil predstavljen junija 2008 v Londonu.

Evin Hadžialjević (1986) je maturirala na SVŠGL – umetniška gimnazija, smer sodobni ples leta 2005. Po končani maturi se je tri leta izpopolnjevala na področju plesa in koreografije na plesni akademiji Laban v Londonu. Letos je zaključila šolanje z nazivom diplomirana plesalka (dance artist). Po vrnitvi v Slovenijo in Hrvaško, je sodelovala v nekaj projektih na Hrvaškem (med njimi je bil tudi projekt v okviru Queer festivala v Zagrebu).
Marca 2009 je v produkciji zavoda Emanat ustvarjala v projektu belgijske režiserke Marijs Boulogne, ki je bil predstavljen v Ljubljani in na Dunaju. Kot mlada plesalka in koreografinja išče stike za sodelovanja z različnimi umetniki v Sloveniji in v tujini. Poleg plesa jo zanima tudi gledališče, vizualna umetnost, glasba, delo z otroki.

Orfej

Ideja in zasnova: Mirta Zajc, Miha Rodman
Ustvarjalci: Jernej Gašperin, Klemen Janežič, Maruša Majer, Nina Pertot, Miha Rodman, Vito Weis, Mirta Zajc

Za izhodišče smo izbrali znano grško bajko o Orfeju in Evridiki, izvedba pa se opira tudi na dramski tekst avtorja Ivana Mraka. Ukvarjamo se z raziskavo motivov in vzgibov ter oblikovanjem različnih psiholoških profilov Orfeja in Evridike, saj za Orfejevo pogubno dejanje lahko najdemo več vzrokov.
Preko tega se bomo dotaknili tem, ki so v zgodbi zelo očitne in tistih, ki so bolj zakrite. Tako nas zanima motiv izvirnega greha, motiv junaštva, motiv manipulacije in izkoriščanja, vpliva, preizkusa človeške volje, motiv skušnjave, želje po moči in nadvladi.
Projekt je pripravila skupina študentov različnih smeri - večinoma Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki jih povezuje želja po ustvarjanju. Svoja predznanja združujejo v igri, plesu in dramaturgiji ter tako raziskujejo mejo gledališkega v sodobnem plesu.

Mirta Zajc (1986) je maturirala na SVŠGL – umetniška gimnazija, smer sodobni ples leta 2005. Trenutno študira dramaturgijo na AGRFTV.

Poletje

Koncept, koreografija in ples: Anja Gluvić
Pesmi in recitacija: Tomaž Ivič, Borut Petkovšek
Foto: Tjaša Jenko

'Poletje'
Sedim na asfaltnem pločniku
sedim v središču mesta sedim
in medtem ko ugotavljam
da je to edino svobodno
dejanje ki mi je uspelo v tem poletju
me že peljejo varuhi državne
institucije
v svoje prostore
kjer naj bi premišljeval
o pomembnosti pogubnega časa
ne bi smel sedeti
to ne bi smelo biti edino svobodno dejanje
(Goran Gluvić, 1984)

Po zaključenem šolanju na SVŠGL - umetniška gimnazija, smer sodobni ples leta leta 2008 se je Anja Gluvić odločila za kratko pavzo. Trenutno pripravlja plesno predstavo v okviru KD Smila. Pripravlja se tudi na sprejemne izpite za eno od plesnih akademij.

Prostor za tri

Koncept, koreografija in ples: Evin Hadžialjević, Ajda Tomazin, Mirta Zajc

Prostor za tri je trio, nastal v sodelovanju treh prijateljic, ki so se po treh letih odločile za ponovno sodelovanje. Gre za obujanje spominov, ponovno spoznavanje in skupno veselje do ustvarjanja, ki jih je pripeljalo nazaj na oder.

SODELAVCI

Avtorice in avtor projektov: Jan Rozman, Mirta Zajc, Evin Hadžialjević, Ajda Tomazin, Anja Gluvić, Marcela Horvat, Miha Rodman

PODPORA

Produkcija: Emanat, Plesni Teater Ljubljana
S pomočjo vseh nastopajočih
Luč: Team
Koordinacija projekta in izvršna produkcija: Sabina Potočki (Emanat) in Sinja Ožbolt (PTL)
V sodelovanju in s pomočjo z: Majo Delak, Petro Pikalo in ekipo PTL