Irena Tomažin Zagoričnik: Mes(t)o glasu

2017

Irena Tomažin Zagoričnik: Mes(t)o glasu / Moved by voice foto/photo by: Tomaž Šantl

Prihajajoči dogodki

  1. , Stara mestna elektrarna Elektro Ljubljana, SI
  2. , Stara mestna elektrarna Elektro Ljubljana, SI

Opis

Predstava Irene Tomažin Mes(t)o glasu je nadaljevanje raziskovanja odnosa med telesom, glasom in (fizičnim, intimnim, družbenim, simbolnim, duhovnim) prostorom. Tokrat se bo ustvarjalka s še tremi nastopajočimi, Natašo Živković, Niko Rozman in Adriano Josipović, posvetila raziskovanju mnogoterih izvorov glasu, njegove mesenosti (materialnosti, živalskosti, duhovnosti), njegovega pomena in mesta v vsakdanjem življenju. Gre za raziskovanje procesov, ki se zgodijo med glasom, besedo in melodijo, (telesno) govorico oziroma njenim zamolkom, med gestami in prostorom, ki ga te vzpostavijo, med plesom in njegovim zvenom, med družbenostjo in intimnostjo, med zgodovino in spominom, med utelešenjem in uprizarjanjem.

*MESO
Ah. Nad lastno meso je lahko le glas vzdignil telo in ga semtertja odrešil grešnosti, saj je bil 'najmanj' telesen in s tem najbližje duhu. V glasu je bilo mesenosti najmanj. Zahvaljujoč glasu je telo imelo izhod iz svoje grešnosti. A na dolgi rok je bila to le pobožna želja. Meso je bilo v nekem smislu še najbolj poslušno ''božjemu planu'' – sledilo je temu, čemur je bilo zapisano. Odstopalo ni niti za črko. 
Ples (grešnih) misli je s svojimi pesmimi poganjalo nemo meso v bližino tega, čemur bi lahko rekli harmonija. Četudi le za bežen trenutek. Oh.

*MESTO
To mesto je že dolgo prazno. Zavito je v brnenje, v raznovrsten hrup. Meso je uvelo in suho, tudi vonj je izgubilo. Vse štiri strani neba bolščijo v srčiko, čakajo, kdaj jo vzdrami utrip. Vseobsegajoča zapuščenost jemlje dih. To je  kazen za izgubo glasu. Nekje v mozgu kosti še boli spomin na orgiastičen zven pesmi. Vse pričakuje, kdaj bo udarilo kot strela z jasnega. Trznilo je. 

*GLAS
Jesti glas, ga goltati, gristi. Glas bruhati naglas. Peti.
Pisk male miši skozi človeška usta. Vse notranje je zunaj.
Izgnana za vedno – iz svojega glasu. 
Pregrizla bi se skozi svoj jezik, da me le usta izpljunejo.
                Ko (p)ostanem brez glasu, ni več mesta zame.

Sodelavci

Avtorica koncepta: Irena Tomažin Zagoričnik
Soustvarjalke in izvajalke: Adriana Josipović, Nika Rozman, Irena Tomažin Zagoričnik, Nataša Živković
Dramaturgija: Barbara Korun
Oblikovanje zvočnega prostora: Tomaž Grom
Oblikovanje in vodenje luči: Urška Vohar
Oblikovanje in fotografija: Tomaž Šantl
Fotografija: Nada Žgank
Prevodi: Katja Kosi
Izvršna produkcija: Sabina Potočki

Podpora

Produkcija: EMANAT
Koproducent: Sploh
Partnerji: Bunker/SMEEL

 

SLIKE